Vaš osebni agent.

Vsako drugo interno vprašanje se začne z „Hej, ali slučajno veš …“ – in nekoga za 23 minut iztrga iz dela.

Vprašanje gre na asistenta. Odgovor pride preverjen, z virom.

Šef vsak dan odgovarja na istih dvajset vprašanj, ker je vse le v njegovi glavi.

Enkrat dokumentirano, tisočkrat odgovorjeno – tudi ko ste na dopustu.

Vajenci si „neumnega vprašanja“ tretjič ne upajo postaviti – in raje naredijo napako.

Asistenta človek vpraša brez zadržkov. Tolikokrat, kolikor želi.

Ob dveh zjutraj mojster ni dosegljiv – izmena improvizira.

Navodila in postopki ob motnjah so na voljo neprekinjeno. Asistent nima delovnega časa.

Delovno navodilo obstaja samo v nemščini – del ekipe ga razume le napol.

Znanje enkrat vzdržujete v nemščini, odgovor pride v jeziku spraševalca.

Novi v prvih tednih postavijo sto vprašanj – prav tistim sodelavcem, ki nimajo časa.

Novi vpraša asistenta. Procesi, predloge in pristojnosti so na voljo od prvega dne.

Sodelavec, ki že trideset let „preprosto ve, kako se naredi“, gre v pokoj.

Njegovo znanje se prej strukturirano zajame – in ostane na voljo, ko ga ni več.

Referentka je bolna, stranka kliče – nihče ne pozna njenega primera.

Nadomeščanje vpraša asistenta po dokumentiranem postopku. In je delazmožno, ne le prisotno.

Nihče ne ve, česa ekipa pravzaprav ne ve – dokler se ne zgodi draga napaka.

Neodgovorjena vprašanja postanejo seznam vrzeli: črno na belem vidite, kje znanje manjka.